Romani Lovari/ Romani Šib

CSN si kodi themeski organizatcia khaj inkrel o šveditsko žutipe pe studia, kodolesa te phenel pe love thaj unžulimata pe studia. Ame inkras vi lovenge unžulimata pe tradimasko lil (körkort) thaj unžulimata pe khereske bučia (hemutrustningslån). Kate biris te ginaves maj but pa kadal žutimata. Informatsia pe Romani šib si pe jekh opruno nevelo.

Čiro čačipe te xasnis natsionalne minoritetne šiba
Žutipe pe studia (Studiestöd) – žutipe thaj unžulipe pe studia
Potjin palpale o sitjarimaskounzhulipe
Len amentsa kontakto

Čiro čačipe te xasnis natsionalne minoritetne šiba

San tu jekh anda e natsionalne minoritetura si tut čačipe te xasnis čiri šib ando kontakto kusa e themeske organizatsi. Švedoske natsionalne minoritetura si židevura, rom, sami, sverigefinnar thaj tornedalingar. E natsionalne minoritentne šiba si jiddisch, romani šib, samitsko, finlanditsko šib thaj meänkieli.

Maj but pa čačipe te xasnis e natsionalne šiba si po

Žutipe pe studia (Studiestöd) – žutipe thaj unžulipe pe studia

Si diferentne studiake žutimata kado si pala kodo so studjulis thaj sode beršengo san. Kate si e maj normalne:

Studiako žutipe (Studiehjälp) – lovengo žutipe tuke khaj studjulis po gymnasium thaj san 20 beršengo vaj maj terno

Studjulis po gymnasium biris te les studiako žutipe ži khaj e termina angla milaj khaj kodi vrama khaj perdžos 20 berš. Studiako žutipe si diferentne love, sar eksemplo studiebidrag thaj ekstra love paše. Ekstra love paše (extra tillägg) si jekh lovesko žutipe khaj biris te manges te si čira familja tsera love sako šon.

Lovengo žutipe khatar CSN pe studia po gymnasium (på svenska)

Studiake žutimaske love (Studiemedel) – love thaj studiake unžulipe

Studiake žutimaske love si kusa jekh lov khaj si dino thaj studiako unžulipe. Biris te manges studiake žutimaske love khatar pala milajeski termina kodo berš khaj perdžos 20 berš. Te site studjulis pe jekh edukatsia pala gymnasium, sar eksemplo po universiteto, biris te manges studiake žutimaske love vi te san maj terno sar 20 berš. Studiake unžulimata musaj pala kodo te počines palpale.

Studiake žutimaske love khatar CSN pe studia (love thaj unžulipe) (på svenska)

Studiako startosko žutipe (Studiestartsstöd) – love tuke khaj san bi bučako

Studiako startosko žutipe si tuke khaj sanas bi bučako jekh maj lungo vrama thaj trobuj te ginaves andre jekh grundoske školako- vaj gymnasiaki edukatsia te biris te les jekh buči. Kadal love biris te les maksimalno tela 50 kurke te studjulis pe 100 procenti (heltid).

Studiako startosko žutipe kana san bi bučako (på svenska)

Omställningsstudiestöd – tuke khaj vorta bučiazis

Omställningsstudiestödet si jekh studiako žutipe maj phurenge khaj kerde buči jekh maj lungo vrama.
Kusa kado žutipe - omställningsstudiestödet biris te studjulis thaj te buhliares čiri kompetensia te zurares čiri pozitsia pe bučiako marketi. Tu biris te sičos maj but ande čiri profesia vaj te edukulis tut khaj jekh nevi buči.

Omställningsstudiestödet si kerdo kusa love khaj les thaj love khaj les unžule. Sode love tu biris te les thaj te les unžule si diklo khatar čiri adžesutni pensia – čiri šoneski počin. O Žutipe si pe 80 procenti khatar čiro počin, ži khaj jekh maksimalno počin (maxbelopp). Biris vi te les jekh unžulipe paše te kames.
Tu biris te les kado žutipe 44 kurke, thaj maj lungo vrama te studjulis pe maj skurte vrami (deltid).

Kate si uni anda e konditsi te biris te les o omställningsstudiestöd:

Tu si te aves maškar 27–62 berš.
Kerdan buči maj tsera 96 šon (khetanes 8 berš) tela e palune 14 berš.
Kerdan buči maj tsera 12 anda e palune 24 šon.
Si te ginaves pe jekh edukatsia khaj zurarel čiri pozitsia pe bučako marketi.

Si maj but konditsi khaj musaj te peres.

Manges (ansöker) o omställningsstudiestöd ande Mina sidor po csn.se. Mangipe si pe šveditsko šib.
Si duj mangimaske vrami sako berš, jekh pe studi khaj len pe kana si pala milaj (hösttermin), jekh pe studi khaj len pe angla milaj (vårtermin).

Sako berš si jekh budzeto khaj si panglo po omställningsstudiestödet. Kodo značil ke savori khaj roden či birin te len kado žutipe vi te si sa kriterji perde. Ame das atveto pozitivno ande kodi linja khaj e rodimata aven andre.

Le kontakto kusa čiri organizatsia khaj kerel buči kusa kerajimata ande organizatsia (omställningsorganisation). Kote biris te les pe jiva jekh studijaki thaj bučaki konsultatsia thaj žutipe te dikhes vaj e sertifaktasia zurarel čiri pozitsia pe bučako marketi. Univar biris vi te les lendar jekh kompletovano lov khaj si panglo khaj studjako žutipe. Te si kade ke či žanes khaj savi kerajimaski organizatsia san panglo biris te pušes kodo khatar čiri buči vaj khatar čiri bučaki unia.

Läs mer om omställningsstudiestöd (svenska)

San jekh citizento ande kaver them?

Tu khaj san jekh citizento ande jekh kaver them biris te inkres čačipe te les šveditsko žutipe pe studia te inkres uni zakoni. Te si tut jekh permamentno čačipe te ašios (PUT) thaj trajis ando Švedo si tut butivar čačipe te les šveditsko žutipe pe studia.

Te si tut jekh varamaki pača ando them khatar Migrationsverket ke si tut jekh našutnengo statuso vaj variso so si sar kodo, si tut vi atunči čačipe butivar te les studiako žutipe. Kana manges azylo naj tut čačipe te manges kado žutipe.

Ande kaver bučia si diferentne reguli te san citizento ande jekh them andre vaj avri anda EU/EES vaj Šwaizo.

Pa šveditsko žutipe pe studia tuke khaj san citizento ande jekh kaver them (på svenska)

Potjin palpale o sitjarimaskounzhulipe

Tu savo studirisardan le sitjarimaskeunzhulimasa khatar o CSN kezdis te potjines palpale o unzhulipe kana tu ashaves vaj des gata o sitjaripe le sitjarimaskeunzhulimasa. Kado sakadej vi te san bibutjako, te les dejdadeskolov pa shavora vaj te trajisa ando kaver them. Khate tu arakhes informacija sar tu te potjines palpale thaj so shaj keres te avla tuke phares te potjines.

Potjin palpale o sitjarimaskounzhulipe

Tu khaj san bi bučako biris te les unžule love khatar CSN te biris te les jekh šveditsko tradimasko lil kusa o tradipe B. Kusa jekh tradimasko lil šaj te avel maj lokho te les jekh buči. Te avel tut čačipe pe kado unžulipe si te aves bi bučako thaj maškar
18 thaj 47 berš. Musaj vi te nakhes uni konditski. Sar maj but biris te les unžule 15 000 kronor. Unžulipe musaj te počines palpale, thaj kodo musaj te keres vi te na lan o tradimasko lil.

Informatsiako materialo pa unžulipe pe tradimasko lil (på svenska)