Romani - arli
O CSN i jek vlasti so kerela buti e švedikane studiribaskere dumodejbaja, mangela te phenel pe e ekonomikane dumodejbaja hem e krediteskere lovencar e studiribaske. Amen keraja buti hem e kreditencar bašo vozibaskiri dozvola hem bašo khereskere buča. Akate šaj te čitine bašo sa o dumodejbe so amen daja. I informacija ki romani čhib i ko jek generalno nivo.
Tlo pravo te koristine tli nacionalno minoritetno čhib
Te sian jek kotor kotar disavo nacionalno minoriteti tegani isi tut pravo te koristine tli čhib ko kontakti e vlastencar. E Švedijakere nacionalno minoritetija i o javudie, o roma, o samija, o švedikane fincija hem o tornedalcija. O nacionalno minoritetno čhibja i: javudikani čhib, romani čhib, samikani čhib, finsko čhib hem i meänkieli čhib.
Buteder bašo o pravo te vakeren pe o nacionalno minoritetno čhibja terdžola ko
Studiribaskoro dumodejbe – ekonomikano dumodejbe hem krediti studiribaske
Isi razna studiribaskere dumodejbija hem odova zavisinela kotar odova so studirinea hem kobor berš isi tut. Akala i o obična:
Sian javere phuvjakoro gradžani?
Tu sar javere phuvjakoro gradžani te pherea disave uslovija šaj te ovel tut pravo te le švedikano studiribaskoro dumodejbe.Te isi tut naograničimi ačhojbaskiri dozvola (PUT) hem te bešea džigde ki Švedija, tegani manuše obično isi pravo bašo švedikano studiribaskoro dumodejbe.
Te isi tut ograničimi ačhojbaskiri dozvola kotar o Migrationsverket odoleske so isi tut našlemanušengoro statusi ja pale javera asavke buča, tegani da isi tut but vare pravo bašo švedikano studiribaskoro dumodejbe. Ama te rodea azili tegani nane tut pravo bašo odova.
Isi razna regularija a odova zavisinela kotar savi phuv avena o državljajna avrialdan ja pale andral kotar EU/EES ja pale Švajcarija.
Platin o krediti studiribase
Tu kova studirijan hem ljeljan krediti studiribase (studielån) kotar CSN valjani te platine o bordži keda pauzirineja ja keda završijan te studije. Akava važini hem ked hijan bizo buti, ked dobineja roditeljsko dodatko ja ked seljisaljan ki aver phuv. Akate šaj te arakhe informacije ando odova sar platineja to bordži napalal hem so šaj te čere ako isi tut pharipe te platine.
Tu śaj les love uźile andar o CSN te śaj les e kategorija B vaś o tradimasko licenzo. Tuke śaj avel tuke majlokho te arekhes tuke buki kana si tut ekh tradimasko licenzo.
Tu śaj kandidatuis aśal uźilipe vaś o tradimasko licenzo te tu san:
- Maśkar 18 thaj 47 berśa, tu san bibukjako thaj tu saste mujavos e konkretnone kondicionenca
- Maśkar 19 thaj 20 berśengo thaj tut si tut ekh ućhe śkolaki diploma aj equivalentno
Tu śaj em but les uźile SEK 15,000. Tu atoska trubul te iris o uźilipe, thaj tu trubul te keres kadava date i tu te na les ekh tradimasko licenzo.
Informatikano matrijali bašo krediti vozačko dozvolake (på svenska)